Po ukazu k zdravniku

Petek zjutraj. Počasi sem se splazil iz postelje in se premaknil iz spalnice v dnevno. Stopil sem do žene in pokazal na svoje grlo.

“Nekaj me praska,” sem šepnil.

Moja najdražja, ki je teden dni nazaj fasala gnojno angino in obvlada zdravstvo, je v izjavi videla priložnost, da me reši.

“Pridi sem, uleži se na kavč, odpri usta in iztegni jezik,” mi je ukazala in stopila po svoj mobilni telefon. Na telefonu je prižgala luč, jo usmerila v moje grlo in zelo od blizu pogledala moje žrelo.

“Zna biti angina,” je zaskrbljeno prikimavala z glavo in ugasnila luč na telefonu. “Pokliči zdravnico, da prideš zdaj takoj, ne moreš čakati predolgo, vikend je pred vrati.”

Njena 9 letna hči ji je ravno takrat prinesla šolsko beležko, naj si prebere navodila za starše.

“Srček, saj veš, da mamica ne vidi dobro na blizu,” se ji je žena nasmehnila in jo poslala po očala.

“Čakaj malo,” sem se pritožil, “kako pa veš, da imam jaz angino?”
“Praska te v grlu, jaz sem ravnokar prebolela angino in nekaj dni nazaj si se želel strastno poljubljati, kljub mojim opozorilom, da ga boš fasal.”

Agrumenti so argumenti. Poklical sem svojo zdravnico in se najavil pod “nujno”. Najmanj angina, sem trdil. Mogoče celo kaj več.

Vase sem zmetal zajtrk, se uredil in odbrzel v ambulanto. Sprejel me je nadomestni zdravnik.

“Usedite se,” je pokazal z roko na stol. “Kaj vas tare?”
“Angino imam,” sem se diagnosticiral in se naslonil nazaj. Od tod naprej ni več na meni. Jaz sem svoje naredil. Zdaj naj vajeti prevzamejo strokovnjaki, ki so zato plačani in me rešijo iz primeža bolezni.

“Kako se počutite,” je nadaljevala z vprašanji bela halja in stopila po svojo lučko. Takšno bolj profi, ne tisto na mobilcu. Dobil sem idejo, kaj naj najdražji kupim za naslednji rojstni dan.
“Počutim se izvrstno,” sem izstrelil.
“Vročina?”
“Kje pa, prosim lepo.”
“Odprite usta in iztegnite jezik,” je zdrdral frazo, ki sem jo danes že slišal.

Dohtar je na kratko posvetil v grlo, ugasnil luč, se nasmehnil, prikimal in se vsedel nazaj na svoj stol. Obrnil se je k računalniku in pričel tipkati. Ko je udaril zadnji Enter, se je obrnil k meni.

“Pa sva končala,” je z nasmehom nazanil konec pregleda.
“Super,” sem bil vesel pravilnosti samodiagnoze. “A recept za antibiotik dobim pri sestri?”
“Nič ne dobite, to je to,” se je še kar smehljal zdravnik.
“Ampak žena je dobila antibiotike, kako jaz ne dobim nič?”

Zdravnik je stopil k meni in me opogumljujoče potrepljal po ramenu.
“Nimate angine,” je rekel skozi smeh.
“Kako nimam angine?”
“Ne morete je imeti.”

Enemu od naju ni bilo nič jasno, kaj se dogaja.
“Ne morem je imeti?” sem zajecljal nazaj.
“Ne, ne morete,” se je tokrat že na glas smejal moj dohtar.
“In zakaj ne, gospod zdravnik?”
“Nimate mandljev.”

Zaupaj mi svoj email in prejmi nove zgodbe v svoj nabiralnik. Prijavi se tukaj.

Naroči se na nove zgodbe

Če želiš, ti pošljem email, ko bom objavil svojo naslednjo zgodbo.

Prikaži komentarje


Zadnje objave

Eno darilo še nikoli ni bilo dovolj

Čudovita ženka se je sredi dnevne sobe nenadoma obrnila k meni, se zmagovalno nasmehnila, dvignila roke visoko v zrak in zaklicala: “Imam idejo za darilo!” Prekrižal sem se, kot se ateist prekriža vsakič, ko ve, da jih bo fasal, in se poskusil umakniti in zakleniti v kopalnico. Ni mi uspelo. Kot blisk se je pojavila…

Preberi več

Seksi je končni cilj. Žena je edini član komisije.

Spomnim se najinih začetkov. Ljubezen mojega življenja me je gledala kot malega boga. Zmerom in povsod. “Kako seksi si, ko se sprehajaš.” “Kako seksi si, ko ješ.” “Kako seksi si, ko se smejiš.” “Kako seksi si, ko si pravi moški, ne pa tisti brez dlak po telesu.” Stisnila se je k mojemu obrazu, vdihnila in…

Preberi več

In potem se mož vrne s službenega potovanja

Na hišo je legel spokojni mir. Otroci so zaspali. Žena ni zaspala. Bila sta izpolnjena oba pogoja, da bi se med mano in mojo lepotico zgodila strastna ljubezen. Večer prej sva namreč oba zatajila na celi črti. Najdražja je zaspala, preden sem pozno ponoči prišel iz treninga odbojke. Mene pač ni bilo doma, da bi…

Preberi več