Oči široko odprte

Stala sva v morju do pasu in se smejala kot počena lonca.
Sonce mojega osončja je komaj zajemalo sapo.
“Ne seri,” je cvilila skozi zobe in si brisala solze.
“Obljubim, da je res,” sem hitel odgovarjati, preden sem tudi sam padel v glasen krohot.
“Ti se pa ziher zajebavaš z mano, ko praviš, da nisi nikoli,” sem udaril nazaj. Ženka je od smeha tresoče odkimavala z glavo.

“Čakaj, čakaj,” naju je v nekem trenutku umirila moja lepotica in ponovno postavila vprašanje, zaradi katerega sva se kot dva najstnika od smeha valjala po valovih.
“A ti, ko si pod vodo, res imaš odprte oči?” Poskusila je biti resna, a ji ni najbolj uspevalo.
Tokrat sem bil jaz glasnejši v krohotanju.
“Seveda imam odprte oči, kdo jih pa nima!?”
“Jaz jih nimam, še nikoli v življenju nisem pod vodo odprla oči!”
“Ja kako pa najdeš plavati med nogami, ko se potunkaš?”
“Nikoli se nisem tako tunkala.”
“Ja kako pa misliš, da drugi najdejo, ko pod vodo priplavajo do tebe?”
“To sem se tudi sama vsa leta spraševala, kako zmerom zadenejo!”

Spet sem zajokal od smeha in se zvil v vodo. Dovolj let sva skupaj, da bi se lahko poznala tudi do takšnih podrobnosti, pa imava očitno še marsikaj za odkriti drug pri drugemu.

“A bi poskusila?”
Pogledala me je, kot bi ji predlagal let na Luno. Nato je počasi prikimala.
“Ampak pod enim pogojem, Kesar.”
“Reci.”
“Da ti poskusiš z zaprtimi očmi.”
Prikimal sem.

Potopila se je, odprla oči in spoznala moj svet, poln barv in življenja.
In jaz sem se potopil v njenega, slep kot wc račka.

Naroči se na nove zgodbe

Če želiš, ti pošljem email, ko bom objavil svojo naslednjo zgodbo.

Prikaži komentarje


Zadnje objave

Srečanje s plastičnim kirurgom

Ok, tako je bilo, kot bom napisal in skoraj nič drugače. Moram povedati, dati iz sebe, pa še žena mi je zagrozila, da se mi ne piše svetla prihodnost, če iz tega ne napišem zgodbe. Ker bi se rada spet malo zabavala na moj račun. Rad jo imam, zato sem ji ustregel. Danes sva se…

Preberi več

Majhne skrivnosti

“Imaš križanke?” “Imam.” “Imaš kuli?” “Nimam.” “Ga imava kje v torbi?” “Ne.” “Imaš kakšnega v svoji torbici?” Tišina. “Alenka?” Zardela je. “Imam, pa ne dam.” “Kulija ne daš?” “Nimam kulija, imam črn…a flomastra.” “Dva flomastra?” “Da.” “Daj enega za križanko.” “Ne dam.” Njen glas je bil odločen. ? “Nikomur jih ne dam. Samo moja sta.…

Preberi več

Gibonni

Moja žena obožuje ličila. Predvsem jih zna uporabljati. In uporablja jih zmerom. Nase jih nanese tudi, če gre samo v lokalno trgovino na Rakitni. “Nikoli ne veš,” je njen priljubljen stavek, ki napeljuje na to, da lahko kjerkoli, kadarkoli sreča koga, za katerega želi biti lepa in samozavestna. Najsi bo to prodajalka ali njena bivša…

Preberi več