Nocoj bom njen Oskar

Nocoj je noč oskarjev.
Med nami, ni mi mar za ta dogodek.
In spet med nami, poročen sem z žensko, ki se na to pripravlja mesece prej in o tem govori mesece kasneje. Še več. Poročen sem z bejbo, ki v vsaki vlogi vidi mene.

“Joj, Kamenko, poglej, tudi ti si tako kul kot on,” je eden najpogostejših fraz, ki sem jih slišal od moje mačke. Nazadnje včeraj, točno takrat, ko je Django jahal konja. Glede na to, da je večina kadra zasedal konj, sem domneval, da je primerjava letela nanj.

Ali pa, prav tako včeraj, ko se je med filmom sprehajala po dnevni in govorila.
“Menki, a bi ti lahko hodil kot Django,” in med hojo mešala z boki.
Veš, da, mače moje, Foxx je visok 175 cm, jaz 191 cm. Njegovo težišče je pri mojih kolenih. Ko hodi on, migajo boki. Ko hodim jaz, migajo vsi deli telesa, ker so dolgi in jih enostavno ne morem imeti v vsej njihovi dolžini pod kontrolo.

Kakorkoli, odkar sem poročen z ljubeznijo mojega življenja (pustimo ob strani otroke, ki sedijo na tronu nedosegljivosti), sem nekdo drug. Nisem Bosanc, ki se je rodil v Mariboru, je malo smotan, pa naj mu bo, četudi se je preselil v Ljubljano, ampak mu šteje za dobro, ker je pobegnil iz nje na hrib Rakitno.

Ne, zanjo sem Django.
Rezultat? Kupiti sem si moral njegova očala. Ki mi seveda pašejo tako, kot bi jih nataknil njegovemu konju na gobec.

In zanjo sem Javier Bardem, ker se je hudo dobro poljubljal s Penelope Cruz. Ker jo je, kot se je izrazila srčica mojega smisla, skoraj “pojedel”.
Nazadnje, ko sem tudi sam s poljubom poskusil “pojesti” mojo lepotico, me je odrinila vstran, si z rokavom obrisala pol obraza in mi izrekla zadnje opozorilo pred kaznijo z nočno osamitvijo.
Iz tega sem sklepal, da bi to moje poljubljanje očitno bilo všeč samo Penelopi. Nje pa od nikoder.

Prav tako je Javier, se opravičujem za plastični opis, ampak tako je bilo v filmu, med lizanjem njene bradavice mrmral, da ima okus po pršutu.
Brez zamere.
Ampak.
Če bi jaz to rekel moji ženi … bi bil mrtev. Umor. S pršutom po glavi. In potem bi forenziki delali obdukcijo in bi našli še en pršut v … pustimo to, ni lepa slika.

Za mojo najdražjo sem bil Ryan Gossling iz filma The Notebook.
Me je prepričala, da sem jo peljal ven v dež, jo naslonil na zid in jo mokro poljubil.
S tem sem ji umazal njeno čudovito obleko, uničil frizuro in se prehladil, ker sem s čevlji stal v luži do gležnjev.

Enkrat je gledala Travolto, kako pleše.
“Kamenko, ti si isto plesal za novo leto v Opatiji!” Njeno navdušenje je bilo pristno, majke mi. Meni pa nič jasno.

“Kamenko, ti si moj Mr. Big!”
“Kamenko, ti si tak kot Tom Hagen iz Botra!”
“Kamenko, ti bi lahko rešil celo mesto, če bi bilo potrebno!”

Veš da, srce.
A dajva se nekaj dogovoriti. Dokler ne bodo okrog nas konji in sužnji, pa Cosa Nostra in napadi meteoritov, mi dovoli, da sem Bosanc iz Maribora, ki živi na hribu zraven Ljubljane. Oskarje bom pa vseeno gledal s tabo. Če nič druga, bi rad vedel, kaj vse bom naslednje leto.

Če želiš, ti lahko pošljem email, ko bom objavil svojo naslednjo zgodbo. Vse, kar moraš narediti je, da vpišeš svoje ime in email tukaj.

Naroči se na nove zgodbe

Če želiš, ti pošljem email, ko bom objavil svojo naslednjo zgodbo.

Prikaži komentarje


Zadnje objave

Valerija Mirt 1946 – 2018

Draga tašča. Draga Valerija. Ljubezen je večna. Se vidimo med zvezdami.

Preberi več

Deset let na beli dieti

S sodelavci smo sedeli na kosilu. Bili smo lepo oblečeni. Obleka, srajca, kravata. Namenili smo se na poslovni dogodek. Sodelavec, ki naj bi tam predaval, si je posebej za to priložnost kupil čudovito novo kravato, novo obleko in novo srajco. V restavraciji se je usedel na konec mize in naročil lazanjo. Natakar je prinesel hrano.…

Preberi več

Teden, ko je ego dokončno klonil

Z najdražjo leževa v posteljo in ugasneva luč. Srnica prisloni glavo na moje prsi in zapre oči, najine noge se prepletejo. S prosto desno roko počasi in neslišno pograbim telefon, ki leži na polici ob postelji. Ne morem spati. Glava mi nori. In ego. Ego boli, da bi kričal. Odprem Google. Vtipkam “vektorji pravila”. Na…

Preberi več