Njen do groba

V nekem trenutku je imel dovolj. Sedeč na svojem vrtljivem stolu se je sunkovito obrnil proč od mene, ki sem nebogljen, oblečen v belo haljo sedel tam pred njim, pa je v enem ob ogledalu visečem žepu poiskal majhen brivski aparat, pristolal nazaj k meni, vstal, mi nastavil dlan na čelo, potisnil glavo nazaj in malce jezno po angleško s francoskim naglasom zamrmral ‘Zis tajm aj vil suppout yo lezinez’. Z nekaj zamahi mi je obril kosmati vrat, oblikoval rob brade od ušesa do ušesa, se nagnil nazaj, kot bi ga zadela trenutna daljnovidnost, zadovoljno prikimal, mi namignil naj se pogledam v ogledalo in izjavil ‘Voala … zis iz mać bezzer’. To se je zgodilo nekaj tednov nazaj pri mojem francoskem frizerju Francku in od takrat si redno brijem vrat ter puščam brado samo tam, kjer sodi. Na bradi. Moja najdražja pravi, da sem tako obrit prav lušten in da se z veseljem igrava, kot bi se šele spoznala in bi se takoj zaljubila eden v drugega. Zadovoljstvo ob teh igricah je tako visoko, da sem se odločil po vratu briti vsak dan. Brez vode in mila, brez before in after shave namazov, ampak na direkt in po moško. Kateri moški bi zgubljal čas z mazanjem, če ga tam pod odejo čaka huda bejba …

V podobnem stilu se je začelo tudi najino zadnje jutro dopusta. Obrita moška brada, srečanje v kopalnici, joj pa midva se še ne poznava, pridi ti bom nekaj pokazal, imam tam ob moji postelji … pa si nekaj kasneje v hotelski restavraciji zadovoljna z življenjem privoščiva še zadnji zajtrk, najlepša ima idejo, da bi za marmelado kupila marelice na stojnici, ki je nedaleč od hotela, ji obljubim vse, kar ji lahko, ji vmes pomežiknem, vprašam po imenu, ker se kao spet ne poznava …

Odhod
Sediva v avtu, pred hotelom, lepotica pravi, da naj zapeljem proti stojnici, jaz njej, da nimam tam pri stojnici kje parkirati, predlagam, da greva raje peš, mi da z vrtenjem oči vedeti, da to zanjo ni opcija, pa demonstrativno in jezno zaloputnem svoja vrata, speljem iz parkinga pred hotelom, se ustavim 50m kasneje, ne morem nikamor, stojim z avtom sredi križišča … ‘ A vidiš zdaj, kaj naj?’, pa pravi, da ga pustim tukaj in grem peš … ja bravo, gospa, načrt in pol … pustim avto sredi križišča, prižganega, stopim ven, spet zaloputnem z vrati, čez nekaj minut prispem ves rdeč do stojnice … ’20kg marelic, prosim!’ … 25 kun … mu dam 100 kun … ‘Imate nešto sitno? … Imam, sedi v avtu in čaka, da se vrnem …

Marelice so v prtljažniku, v popolni tišini se peljeva proti domu.
‘Oprosti, ker sem bila sitna’, mi zašepeta.
‘Oprosti ti, ker sem bil tečen’, ji odvrnem.
‘Rada bi bila samo tvoja. Za vedno.’
‘Tudi jaz bi rad bil samo tvoj. Za vedno.’
‘Bova skupaj do konca najinih življenj?’
‘Bova, draga.’
‘A sem zadnja ženska v tvojem življenju.’
‘Si, draga.’

Nekaj trenutkov sem potreboval, da sem razumel, kaj se je zgodilo. Ravnokar sem spoznal svojo usodo. Ob meni sedi ženska, ki me bo spravila v grob.

Naroči se na nove zgodbe

Če želiš, ti pošljem email, ko bom objavil svojo naslednjo zgodbo.

Prikaži komentarje


Zadnje objave

Srečanje s plastičnim kirurgom

Ok, tako je bilo, kot bom napisal in skoraj nič drugače. Moram povedati, dati iz sebe, pa še žena mi je zagrozila, da se mi ne piše svetla prihodnost, če iz tega ne napišem zgodbe. Ker bi se rada spet malo zabavala na moj račun. Rad jo imam, zato sem ji ustregel. Danes sva se…

Preberi več

Oči široko odprte

Stala sva v morju do pasu in se smejala kot počena lonca. Sonce mojega osončja je komaj zajemalo sapo. “Ne seri,” je cvilila skozi zobe in si brisala solze. “Obljubim, da je res,” sem hitel odgovarjati, preden sem tudi sam padel v glasen krohot. “Ti se pa ziher zajebavaš z mano, ko praviš, da nisi…

Preberi več

Majhne skrivnosti

“Imaš križanke?” “Imam.” “Imaš kuli?” “Nimam.” “Ga imava kje v torbi?” “Ne.” “Imaš kakšnega v svoji torbici?” Tišina. “Alenka?” Zardela je. “Imam, pa ne dam.” “Kulija ne daš?” “Nimam kulija, imam črn…a flomastra.” “Dva flomastra?” “Da.” “Daj enega za križanko.” “Ne dam.” Njen glas je bil odločen. ? “Nikomur jih ne dam. Samo moja sta.…

Preberi več