Nenačrtovano do boljše postave v sedmih korakih

Minilo je pet tednov, odkar sem se javil, da bom ženin fotograf na tednu Slim & Fit v Šmarjeških Toplicah in zapadel v meni neznano prehransko rutino. Danes je čas, da pod ta eksperiment potegnem črto in povem, kaj sem ugotovil. Na sebi seveda, ker bog ve, če to deluje na komu drugemu.

V Šmarješke sem vstopil s 97 kg, izmerjenimi na jutranjem tehtanju, po opravljeni mali in veliki potrebi, tuširanju ter pred zajtrkom. Tisti dan sem imel na sebi oblečene jeans hlače Diesel številka 36. Nisem potreboval pasu, so se hlače same dobro gor držale. Zgoraj sem imel navlečeno ZARA sivo SLIM V-neck XL majico s kratkimi rokavi. Majica je bila oprijeta, žena me je prepričala, da mi to paše. Trebušček je ni motil. Pravzaprav si ga je želela.

“Pravi moški mora imeti nekaj trebuha,” je poudarjala, odkar sem bušija pridobil nekaj let nazaj. Pred tem ni o trebuhu črhnila besede.

Prvi dan v Šmarjeških se nisem tehtal in meril mišične in maščobne mase, niti metaboličnih let ne. Zakaj bi se. Žena me je oboževala takšnega, kot sem bil. Teža mi ni povzročala težav, niti zvečer ne, ko sem se približal 99 kg.

Dnevi v Šmarjeških, ko sem jedel isto hrano kot moja žena in jebal mater trenutku slabosti – upanju, da se pa v meni mogoče skriva dober fotograf, so minili, kot bi mignil in tako je nastopil zadnji dan. Sedem dni na korenčku, bučkah, polovičnih porcijah mesa in skoraj brez vsakega fizičnega napora je pustilo dve posledici. Diesel hlače so mi začele polzeti z riti in ni bilo dovolj hrane, da bi nafutral svoj ego. Ergo, zadnji dan sem se pustil izmeriti.

V sedmih dneh sem izgubil dobre 3 kilograme. To je bila dobra novica, ki sem jo poznal samo jaz, ker se, kot rečeno, prvi dan nisem meril.
Slabih je bilo več. Premalo vode v organizmu, preveč maščobe in na meji z mišicami. Metabolična leta so pokazala na 39. Najprej sem se tega razveselil, glede na to, da jih štejem 47. A mi je športni trener, ki jih šteje 35 povedal, da so njegova metabolična leta 20. Še danes sem besen nanj in na njegov občutek, kdaj povedati in kdaj biti raje tiho.

Iz Šmarjeških sem se odpravil jezen. Malo na njih, ki so mi pred nos potisnili rezultate, veliko nase, ker se mi je zdelo, da mi gre zelo dobro. Tiste rahle zadihanosti, ki sem jo dobro leto nazaj opazil po hoji v tretje nadstropje stanovanjske hiše z visokimi stropovi, nisem jemal preveč resno.

A odločitev je padla. Odločil sem se opraviti eksperiment. Prebral sem za okrog 20 ur materiala o prehrani, športu in kombinaciji, govoril z nekaterimi, ki se na te stvari spoznajo in si postavil strategijo v sedmih točkah zame najmanj bolečega pristopa:

1. Do kosila bom jedel vse, edino testenine in krompir bom dal na polovico.
2. Po kosilu ne bom jedel kruha, krompirja in testenin.
3. Pojedel bom ravno toliko, da še ne bom čutil polnega želodca.
4. Jedel bom dopoldansko malico in popoldansko malico.
5. Meso bom kupoval samo pri svojem mesarju in zelenjavo od kmeta ali na tržnici.
6. Kosilo si bom, kadar se bo dalo, naredil sam.
7. Fizično bom aktiven največ 10 minut na dan plus trebušnjaki plus stopnice.

To je bilo to. Mesec dni sem se držal načrta. Z ženo sva si kupila trakove TRX. Na teh trakovih sem visel od pet do deset minut na dan. Nič več, kvečjemu kdaj manj. In izkoristil sem stopnice. 75 stopnic sem tekel vsakič, ko sem šel domov. In šel sem velikokrat. Tudi, ko mi ni bilo treba.

Po mesecu dni sva se z najdražjo odpravila na zadnje merjenje.

Teža mi je spolzela na 92,2 kg. Danes zjutraj 91,5 kg. Pa ne želim hujšati, nimam tega cilja. Enostavno gre dol. Trebuh je skoraj izpuhtel, kar se vidi v maščobi. Stopnice skačem po dve in pretečem v rekordnem času, ne da bi se zadihal.
Je pa še nekaj zanimivosti, ki jih moram izpostaviti.
Izgubil sem 100g mišic. Sem dobil zapoved, da pojačam na belem mesu.
Štirje pari kavbojk številka 36 so mi tako preveliki, da jih je nemogoče nositi z zategnjenim pasom, ker zgledam kot mladi Kekec, ki mu je mama zašila hlače za nekaj let vnaprej. Sta mi pa zato skoraj prav dva para kavbojk št. 34. Skoraj prav pomeni, da med trebuh in hlače dobim svojo pest. Št. 33 bi mi bila kot ulita, pa ne grem v to investicijo. Raje kavbojke večkrat operem na 90 stopinjah.

In za konec. Odkar sem zravnal trebuh, žena še ni omenila, da ga pogreša.

Zaupaj mi svoj email in prejmi nove zgodbe v svoj nabiralnik. Prijavi se tukaj.

Naroči se na nove zgodbe

Če želiš, ti pošljem email, ko bom objavil svojo naslednjo zgodbo.

Prikaži komentarje


Zadnje objave

Eno darilo še nikoli ni bilo dovolj

Čudovita ženka se je sredi dnevne sobe nenadoma obrnila k meni, se zmagovalno nasmehnila, dvignila roke visoko v zrak in zaklicala: “Imam idejo za darilo!” Prekrižal sem se, kot se ateist prekriža vsakič, ko ve, da jih bo fasal, in se poskusil umakniti in zakleniti v kopalnico. Ni mi uspelo. Kot blisk se je pojavila…

Preberi več

Seksi je končni cilj. Žena je edini član komisije.

Spomnim se najinih začetkov. Ljubezen mojega življenja me je gledala kot malega boga. Zmerom in povsod. “Kako seksi si, ko se sprehajaš.” “Kako seksi si, ko ješ.” “Kako seksi si, ko se smejiš.” “Kako seksi si, ko si pravi moški, ne pa tisti brez dlak po telesu.” Stisnila se je k mojemu obrazu, vdihnila in…

Preberi več

In potem se mož vrne s službenega potovanja

Na hišo je legel spokojni mir. Otroci so zaspali. Žena ni zaspala. Bila sta izpolnjena oba pogoja, da bi se med mano in mojo lepotico zgodila strastna ljubezen. Večer prej sva namreč oba zatajila na celi črti. Najdražja je zaspala, preden sem pozno ponoči prišel iz treninga odbojke. Mene pač ni bilo doma, da bi…

Preberi več