Majhne skrivnosti

“Imaš križanke?”
“Imam.”
“Imaš kuli?”
“Nimam.”
“Ga imava kje v torbi?”
“Ne.”
“Imaš kakšnega v svoji torbici?”
Tišina.
Alenka?”
Zardela je.
“Imam, pa ne dam.”
“Kulija ne daš?”
“Nimam kulija, imam črn…a flomastra.”
“Dva flomastra?”
“Da.”
“Daj enega za križanko.”
“Ne dam.”
Njen glas je bil odločen.
?
“Nikomur jih ne dam. Samo moja sta. Tudi otrokom ju nisem dala, mi je mala iz torbice potegnila enega, da bi napisala razglednico za dedka, pa sem se zadrla nanjo, naj pusti pri miru. Samo moja sta, razumeš?”
Razumel sem jo.
“Hvala, ker si mi to povedala.”
Ponovno je zardela.
“A sem zato slab človek, če imam skrita dva flomastra, za katera želim, da sta samo moja?”

Segel sem v majhen žep svojega nahrbnika. Iz njega sem potegnil dva črna flomastra. Moja. Skrita. Ki ju nikomur ne bi dal.

Obraz ji je zažarel.
Poljubil sem jo.
“Pokažeš, kako tvoja pišeta?”
Iz torbice je izvlekla Staedtler permanent Lumocolor debeline F.
Na račun iz bifeja, ki je ležal na hotelski mizici, je narisala črto. Čudovito črno črto.
“Lahko še tvojega poskusim?”
Z nežnimi, čudovitimi prsti je prijela Pilot Marker, debeline Fine in Extra Fine. Obojestranski.
“Wow, tudi tvoj piše zelo lepo.”
Objel sem jo.
“Alenka.”
“Reci, srce?”
“Bi zamenjala en flomaster, da bi oba imela isto?”
“Bi, srce. Želim, da sva isto.”

Naroči se na nove zgodbe

Če želiš, ti pošljem email, ko bom objavil svojo naslednjo zgodbo.

Prikaži komentarje


Zadnje objave

Oči široko odprte

Stala sva v morju do pasu in se smejala kot počena lonca. Sonce mojega osončja je komaj zajemalo sapo. “Ne seri,” je cvilila skozi zobe in si brisala solze. “Obljubim, da je res,” sem hitel odgovarjati, preden sem tudi sam padel v glasen krohot. “Ti se pa ziher zajebavaš z mano, ko praviš, da nisi…

Preberi več

Gibonni

Moja žena obožuje ličila. Predvsem jih zna uporabljati. In uporablja jih zmerom. Nase jih nanese tudi, če gre samo v lokalno trgovino na Rakitni. “Nikoli ne veš,” je njen priljubljen stavek, ki napeljuje na to, da lahko kjerkoli, kadarkoli sreča koga, za katerega želi biti lepa in samozavestna. Najsi bo to prodajalka ali njena bivša…

Preberi več

Milijonsko mesto Split

“Nek idu k vragu,” se je nasajal nad stoječim prometom Josip, po poklicu pomorščak, včasih manager hotela, sedaj Uber taksist. Noče govoriti o slednjem. Ga zgleda boli. “Leta in leta hodi v Split vedno več turistov, vse ceste so zabasane, na milijone jih prihrumi, župan pa nič, samo zase skrbi. Vi Slovenci ste to pametno…

Preberi več