Kraljica vseh potic

Sedeli smo v jedilnici za veliko pravokotno jedilno mizo, ki se je šibila pod hrano iz domačih kuhinj. Prijateljica je praznovala rojstni dan in nas počastila s siri, falafli, domačim kruhom in vsem, kar gre zraven h kruhu – od sočnih mesnih kroglic do božanskega ribjega namaza. Povabljenci, ki so dali kaj nase, so prinesli doma narejene sladice. Midva z najdražjo sva na zabavo prinesla alkohol.

Kot bi to ne bilo dovolj, je mož slavljenke k mizi, za katero nas je sedelo dvanajst odraslih ljudi, prinesel velik pladenj, na katerem so kraljevale bogato narezane rezine orehove in potratne potice. Obe potici sta zgledali čudovito, a orehova je bila zmagovalna, pa ne samo po tem, kako je zgledala, temveč tudi po tem, kako dobra je bila. Moja najdražja je namreč nekaj prej na skrivaj dobila en kos in mi ga prinesla v pokušino. Skoraj me je s stola vrglo, tako dobra je bila.

Pladenj z debelimi kosi orehove in potratne potice je slavljenkin mož postavil na rob mize, tik pod nos simpatičnemu paru srednjih let, ki je tam sedel po najstniško. On na stolu, ona na njegovih kolenih. Ko se je pred njima pojavil prepoln pladenj, so se jima usta raztegnila v širok nasmeh. Ponosno sta se zravnala, rahlo prikimala, pokazala na pladenj in celotnemu omizju skoraj v en glas naznanila:

“Potratna potica je najina, midva sva jo spekla.”

Družba za mizo je zaploskala, jima čestitala, pohvalila izgled njune potice, meni se je pa slina zataknila v grlu. A sem samo jaz ta, ki sem videl težavo kolosialnih razsežnosti? A sem jaz edini, ki so se mu pred nosom zaprla vrata nebes? A res nihče drug ne vidi tega?

Srnica moja, barometer mojega razpoloženja, je opazila, da me je nekaj vrglo s tira.

“Kaj je srce?”
“Nič,” sem ji odsotno odgovoril in buljil čez mizo proti pladnju in dami, njen mož se je malo prej odpravil proti šanku, ki si je na svoj krožnik naložila SVOJO potratno potico in z nasmehom ugriznila vanjo. Stemnilo se mi je pred očmi.
“Zakaj jé svojo potico?” sem vprašal ženo.
“Kaj?”
“Pa saj ve, kakšnega okusa je njena potica!! Zakaj ne poskusi konkurenčne?!”
“Kdo, srce? Kaj kdo ve?”
“To je eno samo manipuliranje, ti povem!”

Žena je skomignila z rameni in se za trenutek umaknila. To ji štejem za dobro. Zna počakati, da mine prvi val tihega moškega besa, ne da bi sploh vedela, kaj se mi dogaja.
Meni je pa po glavi rojilo samo eno.

“Moram najti način,” sem se nenadoma obrnil k njej in k znanki, ki je sedela zraven naju.
“Kaj, dragi? Kakšen način? O čem govoriš?” je najdražja počasi zgubljala potrpljenje nad mano.
“Moram. In to čim prej!”
“Povej, srce, povej svoji ženki, pa enkrat za spremembo povej cel stavek, preden te iz čiste ljubezni vsekam čez to tvojo zeljnato glavo!” Znanka, ki je sedela zraven, je nalahno prikimala. Kot bi želela reči, da bom še z njene strani fasal, če se ne izjasnim.

“Poglejta,” sem jima pričel razlagati, “na pladnju sta orehova in potratna potica, vidita?”
“Vidiva.”
“Orehova je čudovita, se strinjata? Kraljica potic!”
Obe sta prikimali in ob tem podzavestno pogoltnili slino, ki se jima je nabrala v ustih.
“In ta gospa tam je rekla, da je spekla potratno potico.”
“Ja, in?”
“Ja, in??? Kako, za vraga prekletega, naj stopim k pladnju pregrehe in pred nosom ponosne kreatorke potratne potice sebi na krožnik naložim – orehovo?”

Nastala je mučna tišina.

“Pa kaj ne greš kar tja in si vzameš orehovo?”
Pobesnel sem.
“Nemogoče! Nimam srca tega narediti! A ne vidiš, kako je ponosna!?”
Prikimali sta. Znanka, sicer izjemna in nagrajena pisateljica, se je sklonila bliže k nama in zašepetala.

“Kaj pa, če prideš počasi od zadaj in vzameš potico, ko bo gledala stran?”
Ocenil sem situacijo in odkimal.
“Ne bo šlo, potica je krhka, ne morem je kar zgrabiti in odvihrati.”
“Kaj pa, če ju midve zamotiva? Prideva mimo in načneva pogovor, ti pa vmes pobašeš orehovo potico?”
“A bi to naredili zame?” sem skočil od navdušenja.
“Ne bi,” sta odkimali, “samo razmišljava na glas.”
“Kaj pa, če midve greva vsaka po svoj kos potratne, pa ti vzameš orehovo, ker bo potratne zmanjkalo?”
“Pa bosta pojedli vsaka svojo?”
“Ne.”
Za trenutek sem pomislil, da me zajebavata.

“Kaj pa,” je tokrat prišla z idejo moja lepotica, “če vzameš obe potici?”
Prijel sem se za trebuh.
“Ni teorije, da jih pojem, ker sem se nažrl drugih stvari, pa tudi ful debeli kosi so! Zakaj hudiča niso narezali potratne potice na manjše kose, bi jo več ljudi poskusilo …” Besede so se mi zataknile v grlu. Mogoče, čisto mogoče bi pa šlo!!!

Počasi sem vstal in se napotil v kuhinjo po nož in majhen krožnik. Stopil sem do pladnja. Z nožem sem si odrezal tanek košček potratne potice in se nasmehnil ustvarjalki. Nasmehnila se mi je nazaj in se, zadovoljna s tem, kar je videla, obrnila vstran ter nadaljevala pogovor s prijateljico. Majhen odrezan košček potratne potice sem z nožem počasi potiskal s pladnja proti svojemu krožnik in vmes zajel še cel kos orehove potice. Oboje je elegantno pristalo na mojem krožniku.

Zmagovalno sem se zravnal in pogledal proti drugemu koncu mize, proti svojemu stolu. Moja žena in znanka sta si brisali solze od smeha. Meni je bilo vseeno. Spravil sem se v kot jedilnice, počepnil k Sivcu, košatem britanskem kratkodlakem domačem sivem mačku in se s prsti lotil pojedine. Sivec je vstal, se zdrgnil obme, zvil v klobčič in me pogledal, kot bi želel reči:

“Čutim te, stari, čutim te.”

P.S. Ob odhodu iz zabave mi je prijateljica, slavljenka, v roke potisnila vrečko. V vrečki je bilo za pol pladnja orehove potice.

(Vpišite spodaj svoj elektronski naslov, če želite prvi dobiti zgodbe na email.)

Naroči se na nove zgodbe

Če želiš, ti pošljem email, ko bom objavil svojo naslednjo zgodbo.

Prikaži komentarje


Zadnje objave

Video za moške: Skrb za zobe

Tole je video na temo skrbi za lepe in zdrave zobe. Ker imajo punce rade fante z lepimi :). Zahvala za moje lepe zobe gre najboljšim: Mirjam Kovačič, zobarca Erika Cvetko, paradontologinja Nataša Jevnikar, endodentka

Preberi več

Video za moške: Urejanje obrvi

Tole je moj novi video, namenjen moškim. Čeprav me nihče od njih ni prosil za to. Tokrat gre za urejanje obrvi.

Preberi več

Hofer in Lidl. Vse je igra.

Nedavno sem nekje na družbenih omrežjih naletel na žolčno pritoževanje kupcev čez hitrost blagajničark v trgovinah Hofer in Lidl. Da jih spravljajo v stres, da nimajo časa zložiti izdelkov v nakupovalno vrečo, da jih ne brigajo njihove norme, da namerno zlagajo stvari v vrečo bolj počasi in še počasneje iščejo kreditno kartico, da bi ja…

Preberi več