Konec

Odločitev ni enostavna, je pa prava.
Danes zaključujem poglavje pisanja kratkih zgodb.
Petnajst (15!) let je dovolj, da lahko potegnem črto, se ozrem nazaj, prikimam in krenem v nov izziv.

Prvi razlog?

Rad bi imel nedeljo zase. Rad bi delal okrog hiše na Rakitni. Rad bi se sprehajal okrog hiše. Če nič drugega, rad bi ležal na travi in gledal v nebo. Brez vsakršnih obveznosti. Pisanje mi vzame kar nekaj ur dela. Vsako nedeljo. Ali soboto, če sem bolj priden. Takrat nimam ne nedelje ne sobote zase. Bolj sem “priden”, manj časa imam zase.

Nedelje mi tudi sicer niso usojene. Skoraj deset let sem vsako nedeljo ob sedmih zjutraj stal na tenis placu v Savinjski dolini, ne glede na to, kje sem se večer prej nahajal. Ali se vozil na Štajersko. Ali na morje in iz morja.

Enostavno rad bi imel nedeljo zase.

Drugi razlog?

Rad bi napisal knjigo. Konkretno, pravo, jebeno dobro knjigo. Rad bi na papir spravil idejo, ki jo imam v glavi. A pisati knjigo je čisto druga zver kot pisati blog. Ne zmorem biti na obeh bregovih. Knjiga zahteva drugačno miselnost, drugačen pristop. Drugačno osredotočenost.

Enostavno rad bi napisal knjigo.

Hvala vsem vam, da ste me brali, moje zgodbe delili, se ob njih smejali. Hvala vsem, ki ste mi pisali, da sem vam polepšal večer. Hvala vsem ženam in puncam, da ste moje zgodbe brale na glas svojim možem in fantom. Večno vam bom hvaležen za podporo.

To je to.
Vidimo se v naslednji bitki.
Do takrat si pa vzemite nedeljo zase. In napišite kakšno knjigo. Ali se enostavno uležite na travo in glejte v nebo. Neskončno modro nebo.

Kamenko

Naroči se na nove zgodbe

Če želiš, ti pošljem email, ko bom objavil svojo naslednjo zgodbo.

Prikaži komentarje


Zadnje objave

Hofer in Lidl. Vse je igra.

Nedavno sem nekje na družbenih omrežjih naletel na žolčno pritoževanje kupcev čez hitrost blagajničark v trgovinah Hofer in Lidl. Da jih spravljajo v stres, da nimajo časa zložiti izdelkov v nakupovalno vrečo, da jih ne brigajo njihove norme, da namerno zlagajo stvari v vrečo bolj počasi in še počasneje iščejo kreditno kartico, da bi ja…

Preberi več

Slab spomin za dober zakon

Približevala se nama je z nasmehom. Najprej je objela mojo najdražjo, ki je tisti dan kot voditeljica dogodka sijala v novi črni obleki, nato se je obrnila k meni. “Kamenko,” sem prijazno zinil, se nasmehnil in ji ponudil roko. Neprepričljivo mi je stisnila roko, potihem in dosti začudeno izustila svoje ime, ki ga nisem razumel,…

Preberi več

Srečanje s plastičnim kirurgom

Ok, tako je bilo, kot bom napisal in skoraj nič drugače. Moram povedati, dati iz sebe, pa še žena mi je zagrozila, da se mi ne piše svetla prihodnost, če iz tega ne napišem zgodbe. Ker bi se rada spet malo zabavala na moj račun. Rad jo imam, zato sem ji ustregel. Danes sva se…

Preberi več